Izseljevanje Slovencev v Avstralijo, še posebej v državo Victoria, se je intenziviralo po II.svetovni vojni in doseglo svoj višek v 70.letih prejšnjega stoletja. Glede na dejstvo, da so Slovenci v Avstraliji četrta najštevilčnejša ne-evropska priseljenska skupnost, so le-ti že zgodaj začutili potrebo po organiziranosti tako na kulturni kot socialni ravni. Prispevek obravnava izobraževalno vlogo eno izmed ključnih in prvih organizacij slovenskih izseljencev: Versko središče Sv.bratov Cirila in Metoda v Kew, v Melbournu, ki je bilo (in še vedno je) desetletja zavetišče mnogim slovenskim družinam, s posebnim ozirom na izobraževalni vlogi frančiškanskih duhovnikov. Ko so le-ti takoj po svojem prihodu leta 1955 pričeli graditi široko mrežo svojih izobraževalnih in vzgojnih aktivnosti, je Središče preseglo meje svojega osnovnega poslanstva Katoliško- frančiškanskega misijona. Ob globalnem cilju uresničevanja njihove osnovne verske, družbene in izobraževalne vloge pa (je) Središče uresničuje(-valo) tudi ohranjanje slovenske dediščine z izobraževanjem za inkluzijo slovenskih priseljencev v vsakodnevno avstralsko življenje. Skozi zastavljene aktivnosti Središča je Slovenska skupnost uspela oblikovati imanenten in specifičen način transmisije narodnih in državljanskih značilnosti in posebnosti svojega avtohtonega okolja, tako svojim mladim potomcem kot tudi širšemu avstralskemu družbenemu okolju (z mesečnikom “Misli”, slovensko šolo, jezikovnimi razredi in jezikovnimi tečaji, pevskimi zbori, športnimi aktivnostmi, slovenskim radiom idr.). In, ne nazadnje, prispevek je rezultat avtoričinega aktivnega raziskovanja z neposredno udeležbo v raziskovanju izobraževalne vloge Slovenskega verskega središča v Kew, v širšem sklopu raziskovalnega programa “Vloga frančiškanskih duhovnikov v Avstraliji v ohranjanju slovenske identitete Slovencev v avstralski družbi”. Cilj avtoričinega raziskovanja je bil ugotoviti, ali so navedene izobraževalne in vzgojne aktivnosti prispevale k vzpostavitvi in utrjevanju pozitivnih odnosov med večinsko (avstralsko) in manjšinsko (slovensko) etnično skupnostjo (Avstralskih Slovencev).

Intense emigration of Slovenes to Australia, especially to Victoria State, commenced after WW I and reached its climax in the 1970s. The Slovenians in Australia are the fourth largest non-European immigrant community and they felt the need to organize their cultural and social life a long time ago. The article discusses one of the major and first organizations of the Slovene emigration: The Religious Centre of Sts. Cyril and Methodius in Kew, Melbourne, which has for decades been providing shelter for many of the emigrants and their families. The article especially considers the educational role of the Franciscan priests. As they built a wide network of their educational activities soon after their arrival in 1955, the Centre surpassed the boundaries of a Catholic Franciscan “Mission”. Two of the most exposed goals of their religious, social and educational roles have been the preservation of the Slovene heritage and education aiming at integration of Slovene emigrants in Australian everyday’s life. Through activities of the Centre, the Slovene emigrant community managed to form an immanent and specific way in transmitting the ethnic particularities of the native country both to their younger generations and to the Australian social environment (through the monthly review “Misli”, Slovenian school, language classes, choirs, sporting and social activities, radio etc.). Finally, as the paper is a result of a case study research including direct involvement in the research, the author tries to answer the question whether the above mentioned educational activities have lead to an establishment of a more positive relationship between the majority (Australians) and minority (Australian Slovenes) communities.