Avtorica na osnovi pregleda novejše znanstvene literature o razvoju navezanosti odgovori na naslednja vprašanja: katere so predpostavke teorije navezanosti o stabilnosti vzorcev navezanosti, kakšno stopnjo stabilnosti vzorcev navezanosti od obdobja dojenčka do odraslosti odkrivajo raziskave in kateri dejavniki pomembno vplivajo na (ne)stabilnost vzorcev navezanosti v času. Teorija navezanosti predpostavlja stabilnost v običajnih pogojih, a tudi spremembe, če pomembni življenjski dogodki vplivajo na občutljivost objektov navezanosti. Obstajajo neenotni rezultati glede odstotkov stabilnosti vzorcev navezanosti. Večja enotnost obstaja glede navezanosti v odraslosti kot v otroštvu. Rezultati so odvisni od velikosti in značilnosti vzorcev raziskave, uporabljenih merskih instrumentov, načinov obdelave podatkov itd. Avtorica zaključuje, da je navezanost dinamičen sistem, na katerega vplivajo pomembne življenjske spremembe (kognitivni razvoj otroka, zunanje varstvo, razveza staršev, različni stresni dogodki). Pri ugotavljanju vplivov stresnih dogodkov na posameznikovo kakovost navezanosti pa je treba upoštevati značilnosti temperamenta, vlogo drugih oseb ipd.