Pomen in vlogo otroške knjige na otrokov razvoj, in sicer tako na miselni in socialni kot tudi jezikovni, in na razvoj nekaterih temeljnih akademskih spretnosti, kot so branje, pisanje, so potrdile številne raziskave. To, kar nas v razvojni psihologiji posebej zanima je, katere dejavnosti, vezane na otroško knjigo, vplivajo na otrokov razvoj in kako. In ker je predmet našega preučevanja otroška knjiga in otrokov jezikovni razvoj, je preučevanje problema umeščeno v dve znanstveni disciplini, to je v psihologijo in jezikoslovje. V raziskavi preučujemo vpliv načrtnega in rednega branja izbrane otroške literature v vrtcu na razvoj jezikovne kompetence pri otrocih, starih od 4 do 6 let, pri deklicah in dečkih. Hkrati nas zanima tudi vpliv drugih, na ravni teorij jezikovnega razvoja in rezultatov nekaterih empiričnih raziskav, pomembnih dejavnikov, npr. izobrazba staršev, število knjig v družini, kakovost vzgoje v družini (pogostnost pogovarjanja, obiskovanja kulturnih prireditev, skupno branje itn.), ki sovplivajo na jezikovni razvoj. Vsi v raziskavo vključeni otroci obiskujejo vrtec, v katerem so deležni nacionalnega kurikula, ki s svojimi cilji in dejavnostmi posega tudi na jezikovno področje, ob tem pa so otroci, ki so vključeni v eksperimentalno skupino (ES), deležni še dodatnega branja izbrane otroške literature. Razvoj otrokove jezikovne kompetence ugotavljamo na dva načina, in sicer z analizo odgovorov na standardizirani lestvici govornega razvoja (Vane evaluation of language scale) The Vane-L in z analizo zapisa otrokove ustne obnove zgodbe (retelling story), potem ko mu je eksperimentator prebral otroško pravljivo H. C. Andersena Kraljična na zrnu graha. Rezultati potrjujejo, da otroci, ki so bili deležni dodatnega branja otroške literature v vrtcu, dosegajo pomembno višje rezultate na standardizirani lestvici govornega razvoja in na preizkušnji pripovedovanja zgodbe. Nekateri rezultati, ki so jih otroci dosegli na teh meritvah pa so nizko, vendar statistično pomembno povezani s kakovostjo govorne vzgoje v družini, in sicer z izobrazbo mame, družinskim okoljem in dejavnostmi v družini. Dobljeni rezultati so uporabni tudi kot osnova za vgrajevanje različnih pristopov v kurikulum, ki so še posebej strokovno utemeljena za področje razvoja jezika.