Predstavljamo rezultate analize stanja v Sloveniji glede možnosti vzpostavitve odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov. Znotraj znanstvene skupnosti in med predstavniki različnih disciplin je potrebno pridobiti podporo in soglasje glede opredelitev, katere podatke je pomembno hraniti in deliti z drugimi, kako urediti dostop do njih, ter kako motivirati ustvarjalce podatkov, da bodo pripravljeni za deljenje. Problem je kompleksen tudi zato, ker raziskovalci prihajajo iz raznolikih znanstvenih področij, ravnajo z različnimi tipi podatkov in imajo pogosto vsak svoje cilje, potrebe, navade, ki si med sabo lahko tudi nasprotujejo. Po drugi strani pa je vse bolj prisotna ozaveščenost, da s podatki financiranimi iz javnih sredstev, ne gre ravnati, kot bi bili zasebna last, pač jih je treba ''odpreti'' - zanje je treba poskrbeti tako, da bo njihov potencial najbolje izkoriščen, s tem pa bodo tudi sredstva vložena vanje najbolje naložena. V okviru projekta Odprti podatki smo v ADP opravili intervjuje z 22 raziskovalci z različnih raziskovalnih področjih in drugimi, ki pri svojem delu ravnajo s podatki. V prispevku bomo izpostavili obstoječe dobre primere in pomanjkljivosti ravnanja z raziskovalnimi podatki v Sloveniji 2012, z namenom doseganja konsenza o potrebnih aktivnostih za ureditev področja skladno z Načeli OECD.