V zunanjem okolju so spomeniki kulturne dediščine izpostavljeni več naravnim in antropogenim dejavnikom, ki povzročajo njihovo deterioracijo. Naraščajoča urbanizacija in množični turizem poslabšujeta položaj; vendar je tudi turizem pomembno orodje za krepitev in ohranjanje kulturne dediščine, zlasti s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki zagotavljajo dodatne možnosti za vključevanje obiskovalcev (Ismagilova in sod. 2015, Ursache 2015). Poleg tega obstaja trend poenotenja izkušenj za obiskovalce krajev kulturne dediščine (Cirulis et al. 2015, Xu et al. 2017), vključno z lokacijskimi ali geolokacijskimi igrami (Maia et al. 2017). Da bi bolje razumeli dojemanje in vrednote različnih skupin obiskovalcev glede kulturne dediščine in razvili strategijo za vključevanje ciljnih skupin v ohranjanje dediščine, so bile v dveh slovenskih mestih izvedene štiri fokusne skupine. Udeleženci so bili izbrani s pomočjo presejalnega vprašalnika, ki je spraševal o njihovih potovalnih navadah in uporabi mobilnih aplikacij med obiskom spomenikov. V obeh mestih je bila ena fokusna skupina z uporabniki geolokacijskih iger in ena z ne-uporabniki. V vseh skupinah se je razpravljalo o temah mobilnega fotografiranja kulturne dediščine, uporabe aplikacij za obiskovalce na določenih lokacijah in geolokacijskih aplikacijah. Raziskava zajema podatke presejalne ankete ter transkripte fokusnih skupin: obe vrsti podatkov sta dostopni v ADP.