V zaključnem delu smo se posvetili problematiki vpliva migracij na premoženjska kazniva dejanja. Živimo namreč v času, ko so migracije postale nekaj vsakdanjega tako na nivoju Evropske unije kakor tudi v Sloveniji. Vzroke za migracije lahko iščemo na različnih področjih, kot so zaposlovanje, združitev z družino, iskanje novega smisla življenja ali beg iz domovine zaradi različnih dejavnikov. V prvem delu smo podrobno definirali migracije in se osredotočili na pojme migrant, begunec in prosilec za azil. Definirali smo premoženjska kazniva dejanja, posebno pozornost pa namenili tatvinam in ropom. V nadaljevanju smo proučili mednarodne migracije, in sicer z vidika ekonomskih in prisilnih migracij. Osredotočili smo se tudi na ilegalne migracije, njihove vzroke, na okoljske migracije ter normativno ureditev s področja migracij. V nadaljevanju smo raziskali premoženjsko kriminaliteto in podrobno opredelili tatvino, veliko tatvino, rop in roparsko tatvino. Sledil je pregled po primarni, sekundarni in terciarni prevenciji. Proučili smo še povezavo med migracijami in kriminaliteto, kjer smo se osredotočili na strukturno in direktno kriminaliteto ter kriminaliteto priseljencev. V drugem delu smo se lotili raziskave ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete v Sloveniji ter na Hrvaškem. V nadaljevanju smo prikazali vpliv ilegalnih migracij na premoženjsko kriminaliteto v Sloveniji in na Hrvaškem. Sledila je primerjava ilegalnih migracij in premoženjske kriminalitete med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate in cilje raziskave, odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter opredelili pričakovani prispevek dela k znanosti oziroma stroki.