V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.