EU je v odziv na situacijo v Ukrajini sprejela številne omejevalne ukrepe zoper Rusijo z namenom doseči spoštovanje zadevnih mednarodnopravnih obveznosti s strani te države, pri čemer je vse bolj v ospredju obveznost Rusije zagotoviti reparacije za škodo, nastalo v okviru agresije. Ta članek analizira nedavno sprejeto Direktivo o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije ter Direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki harmonizirata opredelitev kršitve in izogibanja omejevalnim ukrepom EU kot »evropsko kaznivo dejanje« na podlagi 83. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter opredeljujeta sankcije za te kršitve, vključno z zasegom premoženja in možnostjo prenosa tako zaseženega premoženja Ukrajini. Države članice so do sedaj to področje urejale skladno z njihovo nacionalno zakonodajo, pri čemer so predpisovale različne civilne, upravne in kazenske sankcije za kršitve omejevalnih ukrepov. Pri novi ureditvi gre za poenotenje nacionalne zakonodaje držav članic z namenom povečanja učinkovitosti in preprečevanja izogibanja sankcijskim režimom EU. Vendar pa se hkrati zdi, da EU v tem primeru uporablja vzvode kazenskega prava za uveljavitev političnih in gospodarskih interesov unije, med drugim tudi zasega in prenosa premoženja za obnovo Ukrajine, pri čemer pa nova ureditev kršitve omejevalnih ukrepov tudi občutno zaostruje kazenskopravno ureditev v državah članicah ter sproža nekatera pomembna kazenskopravna vprašanja. Ključni pojmi: omejevalni ukrepi, Evropska unija (EU), Direktiva o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije, Direktiva o povrnitvi in odvzemu sredstev, zaseg premoženja, reparacije.