Avtor članka svoje delo, ki ga je opravil v obliki ustavnopravne študije o ustavnosti referendumske pobude v zvezi z gradnjo islamskega verskega objekta džamije, o kateri je odločalo Ustavno sodišče RS, v pričujoči razpravi nadaljuje kot analizo in komentar odločbe slovenskega Ustavnega sodišča RS o tej referendumski pobudi. V prvem delu najprej utemelji razloge, zaradi katerih je po njegovem prepričanju Ustavno sodišče RS v tem primeru lahko ustavnosodno presojalo ustavnost referenduma po vsebini preko ustavnosodne presoje akta o njegovem razpisu. Pri tem posebej izpostavi dejstvo, da veljavna slovenska zakonodaja lokalnim oblastem ne daje na voljo drugih poti za sprožitev ustavnosodne presoje o ustavnosti lokalnega referenduma. Ustavno sodišče je avtorjevim argumentom pritrdilo. V nadaljevanju avtor analizira vsebinski vidik referendumske pobude in tudi s pomočjo primerjalnopravnega pristopa navede ustavnopravne razloge, ki govorijo o vsebinski protiustavnosti zadevnega referenduma. Jedro referendumske pobude je v tem primeru predstavljalo v pobudi zapisano mnenje pobudnikov, da muslimanom za potrebe bogoslužja zadošča večje število molilnic, ki so v praksi videti kot prirejene kleti ali stanovanja, in da je odločitev o tem, kateri način je primeren za versko udejstvovanje pripadnikov islamske verske skupnosti, lahko prepuščena volji večine volivcev. Volivci so referendumsko pobudo dokazano podpisovali s prepričanjem, da gre za referendum zoper gradnjo džamije, in ne morebiti zgolj za uveljavitev določenega tehničnega akta. Avtor in Ustavno sodišče sta pri tem soglasna, da gre za ustavnopravno nesprejemljivo logiko. Teoretično je posebej obravnavan ustavnopravni problem namena, cilja ali smotra, ki ga zasleduje določen zakonodajni ukrep, bodisi s strani običajnega zakonodajalca bodisi v primerih, ko ad hoc zakonodajno funkcijo na referendumu prevzamejo volivci. Ta namen je v obravnavanem primeru, kjer je Ustavno sodišče zaradi poseganja v ustavne pravice versko opredeljive družbene manjšine uporabilo strogi test ustavnosti, protiustaven. Problem razmerja med islamsko versko skupnostjo in večinskim prebivalstvom avtor analizira tudi preko ustavnih določb o enakopravnosti verskih skupnosti, o svobodi vesti in veroizpovedi, o varovanju človekovega dostojanstva itd. V sklepnem delu predstavi ključne dele razlogovanja Ustavnega sodišča o tem, zakaj je bila ta referendumska pobuda protiustavna, in ki jim sam pritrjuje.