V prispevku prinaša pregled dosedanjih raziskav v Kranju, ki so prinesle gradivo iz starejšega in mlajšega halštatskega obdobja, ter temu gradivu posvečene literature. Obseg naselbine v halštatski dobi, ki ga nakazuje razprostranjenost najdb, je razmeroma velik in presega velikost poznejšega srednjeveškega mesta. Grobne najdbe iz halštatske dobe so dosledno skoncentrirane na severno obrobje mesta, na rob nekdanje rečne terase. Bronastodobne najdbe so izrazito redke in brez kontekstov v obliki struktur. Količina najdb iz posameznih faz starejše železne dobe kaže, da je naselbina dosegla vrhunec v svoji začetni fazi (Ha B3/C1), medtem ko je v mlajši fazi sicer še ohranila svoj obseg, a je bila poselitev manj intenzivna. Prehod v latensko dobo in zgodnjo antiko je potekal brez prekinitve. V času starejšega in mlajšega halštatskega obdobja je bila dokaj intenzivno poseljena tudi okolica Kranja, zlasti Šmarjetna gora in pod njo ležeče Stražišče.