V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri lahko s predstavami o bolezni in osebnostnimi lastnostmi napovedujemo zadovoljstvo z življenjem pri mladih osebah z esencialno hipertenzijo. Čeprav rezultati predhodnih raziskav pogosto kažejo na pomembno napovedno vrednost obeh skupin prediktorjev na zadovoljstvo z življenjem v različnih pediatričnih populacijah z drugimi kroničnimi boleznimi, na področju esencialne hipertenzije ti odnosi še niso raziskani. V raziskavi je sodelovalo 97 mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost, ki so izpolnili vprašalnike o demografskih in zdravstvenih značilnostih, zadovoljstvu z življenjem, predstavah o bolezni (lastne predstave in zaznave o predstavah o lastni bolezni pri pomembnih drugih) in osebnosti (samo-ocena in ocena s strani druge osebe). Z regresijskimi analizami smo odkrili, da lastne predstave o bolezni in samoocenjena osebnost pojasnijo 24 % variance v splošnem zadovoljstvu z življenjem, 33 % variance v zadovoljstvu z družinskim življenjem, 25 % variance v zadovoljstvu na področju prijateljstva ter 25 % variance na področju zadovoljstva samim s sabo. Ko smo v model vnesli zaznane predstave o bolezni pri pomembnih drugih ter oceno osebnosti s strani druge osebe, smo z modelom pojasnili 29 % variance v splošnem zadovoljstvu z življenjem, 23 % variance v zadovoljstvu na področju družine, 17 % variance v zadovoljstvu na področju prijateljev, 24 % variance v zadovoljstvu na področju življenjskega okolja ter 20 % na področju zadovoljstva s samim sabo. Natančneje, osebnostne lastnosti sprejemljivost (samo-ocena), nevroticizem (samo-ocena) in odprtost (ocena drugega) ter dimenzije predstav o bolezni (skrb in čustvena obremenjenost pri lastnih predstavah ter identiteta, razumevanje, posledice in nadzor z zdravljenjem pri zaznanih predstavah pomembnih drugih) so bili najpomembnejši napovedniki posameznih področij zadovoljstva z življenjem.