Cilj raziskave je ugotoviti, ali bo v partnerskih odnosih odraslih, ki poročajo o manj varnem stilu navezanosti na starše v otroštvu, več menjav partnerjev kot v partnerskih odnosih odraslih, ki poročajo o varnem stilu navezanosti; ali se bodo tisti, ki menjavajo partnerje, ujemali v ljubezenskem slogu, in ali bodo značilnosti duhovnih dimenzij osebnosti drugačne kot pri tistih, pri katerih je menjavanj partnerjev manj. V vzorec je bilo vključenih 353 udeležencev moškega in ženskega spola od 15. do 66. leta starosti. Ugotovili smo, da je navezanost na starša povezana z menjavanjem partnerjev. Posamezniki, katerih starši so bili svojim otrokom na razpolago, jim nudili oporo in pozornost, so v manjši meri menjavali partnerje kot ostali, ki te podpore s strani staršev niso bili deležni. Raziskava je pokazala tudi, da sta za posameznike, ki večkrat menjavajo partnerje, značilna ljubezenska sloga igra in prijateljstvo, za tiste, ki se ne strinjajo z menjavanjem partnerjev oziroma so imeli v svojem življenju manjše število partnerski zvez, pa so značilni erotičen, pragmatičen in nesebičen ljubezenski slog. Glede duhovnosti in menjavanja partnerjev smo ugotovili, da je za tiste, ki so bolj duhovni - zlasti v smislu da so bolj predani iskanju emocionalnega zadovoljstva v molitvi ali v meditaciji, značilno večje število oseb, s katerimi so bili v partnerski zvezi oziroma so imeli z njimi spolni odnos.