
doi: 10.20419/2003.12.97
V prispevku prikazujemo rezultate študije, v kateri so vzgojiteljice ocenjevale osebnostne značilnosti eno- do sedemletnih otrok. Namen študije je bil ugotoviti, kako vzgojiteljice strukturirajo svoje zaznave osebnostnih značilnosti različno starih otrok, ki obiskujejo njihov oddelek v vrtcu. Poleg tega nas je zanimalo, ali vzgojiteljice zaznavajo osebnostne značilnosti otrok v odvisnosti od njihovega spola. Vzgojiteljice so na, za slovenski jezikovni prostor prilagojenih, Flamskih bipolarnih ocenjevalnih lestvicah Velikih-pet ocenile petsto osem naključno izbranih otrok, ki obiskujejo njihove oddelke v vrtcu. Z analizo podatkov smo izločile štiri faktorsko strukturo otrokove osebnosti, ki pojasnjuje več kot dve tretjini variance, in sicer v vsaki izmed treh starostnih skupin otrok: med malčki, tri- do pet let starimi otroci in starejšimi od petih let. V skupini malčkov je bilo potrebno iz analize skupno petindvajsetih izločiti pet ocenjevalnih lestvic, ker se le-te niso izkazale kot ustrezne za ocenjevanje individualnih razlik med njimi. Štiri od izločenih lestvic naj bi po predpostavkah tvorile dimenzijo Vestnosti. S faktorjem Intelekt/Odprtost, kot smo ga interpretirale v skupini malčkov, ter kombiniranim faktorjem Vestnost-Intelekt/Odprtost, kot smo ga poimenovale v obeh starejših skupinah otrok, smo lahko pojasnile največji del variance. V vseh starostnih skupinah se je kot drugi največji pokazal faktor Ekstravertnost, medtem ko se je Čustvena stabilnost izkazala kot razmeroma najmanj stabilen faktor. Sprejemljivost se je bolj jasno diferencirala šele v najstarejši skupini predšolskih otrok, ko se je prvič pojavila kot neodvisen faktor. V obeh starejših starostnih skupinah smo odkrile nekaj pomembnih razlik med spoloma. Največje in starostno dosledne razlike smo ugotovile za faktor Vestnost-Intelekt/Odprtost. Vzgojiteljice so na tem faktorju deklice ocenjevale višje kot dečke.
| selected citations These citations are derived from selected sources. This is an alternative to the "Influence" indicator, which also reflects the overall/total impact of an article in the research community at large, based on the underlying citation network (diachronically). | 3 | |
| popularity This indicator reflects the "current" impact/attention (the "hype") of an article in the research community at large, based on the underlying citation network. | Average | |
| influence This indicator reflects the overall/total impact of an article in the research community at large, based on the underlying citation network (diachronically). | Average | |
| impulse This indicator reflects the initial momentum of an article directly after its publication, based on the underlying citation network. | Average |
