V zadnjih nekaj letih se je z uvedbo maturitetnega preizkusa kot zaključka srednje šole in selekcijskega postopka za vpis na univerzo marsikaj spremenilo. Avtor je želel raziskati odnos med maturo kot selekcijskim postopkom za vpis v študij psihologije na Univerzi v Ljubljani in selekcijskim postopkom, ki je temu namenu služil prej - sprejemnim izpitom. V središču zanimanja je predvsem napovedna veljavnost obeh postopkov za uspešnost pri študiju psihologije. Izmed treh kriterijev uspešnosti sta se prediktorja bistveno razlikovala le pri enem, kjer se je sprejemni izpit izkazal za boljši prediktor povprečja ocen izpitov prvega letnika kot matura. Po pričakovanjih se je napovedna veljavnost mature izboljšala, če je bil dodatno upoštevan uspeh iz izbirnega predmeta psihologija na maturi. Pri posploševanju ugotovitev ne moremo mimo omejitev, predvsem dejstva, da je bila matura 1995 precej drugačna od matur, izvedenih v kasnejših letih, pozorni pa moramo biti tudi na to, da so vse analize in izračuni narejeni na vzorcu, ki je bil selekcioniran (v vzorec niso bili vključeni vsi, ki bi študirali psihologijo, ampak le tisti, ki so po selekcijskem postopku tudi dobili možnost študija psihologije). Iz študije samo uspešnih je težko izpeljevati veljavne sklepe.