Evropska agencija za okolje je sestavila seznam 163 najpomembnejših invazivnih organizmov, ki ogrožajo ekosisteme v Evropi. Med njimi je tudi rastlinska vrsta japonski dresnik (Fallopia japonica), ki uspeva na različnih tipih tal. Najhitreje poseljuje ruderalna rastišča, vendar postaja zaradi njegove izredne konkurenčnosti vse pomembnejši člen ekosistemov, kjer izpodriva samonikle rastlinske vrste. Mehansko odstranjevanje japonskega dresnika s košnjo je le začasna rešitev, saj ga na takšen način ne zatremo. Ker se ta rastlinska vrsta razrašča v urbanih območjih in ob vodah, številni strokovnjaki menijo, da predstavlja dolgoročno rešitev le biotično zatiranje tega plevela, in sicer z vnosom njegovega naravnega sovražnika iz okolja, od koder izvira tudi omenjena invazivna vrsta. Na Japonskem ima japonski dresnik okoli 180 različnih naravnih sovražnikov, a le bolšici Aphalara itadori pripisujejo gospodarski pomen. Največjo škodo s sesanjem rastlinskega soka na japonskem dresniku povzročajo najmlajše nimfe. Napadene rastline sicer ne propadejo, vendar je njihova rast omejena. V Veliki Britaniji, ki je prvo ozemlje v Evropi, kamor so vnesli omenjeno bolšico, so potrdili zmožnost njenega preživetja na prostem tudi pozimi. Vnos bolšice Aphalara itadori z namenom zatiranja japonskega dresnika je tako v Evropi kot v svetu prvi zgled klasičnega biotičnega zatiranja plevelov.