Trajnostni razvoj ni le velik izziv za celotno družbo, temveč tudi za visokošolske organizacije, ki v zadnjih dveh desetletjih pospešeno vključujejo paradigmo trajnostnega razvoja v svoj izobraževalni proces. Izobraževanje za trajnostni prostorski razvoj vključuje neposredno ali posredno vse vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, gospodarskega, družbenega in kulturnega. Prostor je namreč stičišče različnih interesov, ki jih je treba v celotnem procesu urejanja prostora usklajevati, pri tem pa upoštevati trajnostni prostorski razvoj. Obstoječe vrednote o prostoru ne zadoščajo za hitro uveljavitev paradigme trajnostnega prostorskega razvoja. Potrebno je ustrezno izobraževanje posameznikov ter tudi strokovnjakov na celotnem področju urejanja prostora in na vseh ravneh izobraževanja. Zato bo treba preoblikovati visokošolski učni načrt posameznih predmetov z vključitvijo učnih vsebin in metod, ki omogočajo dolgotrajno znanje in celostno razmišljanje, pri tem pa upoštevati pomembnost medpredmetnega povezovanja. V članku je analizirana literatura s področja trajnostnega razvoja v visokošolskem izobraževanju med letoma 2002 in 2013. Teme, obravnavane v analizirani literaturi, vključujejo pojmovanja trajnostnega razvoja študentov in učiteljev, zastopanost trajnostnega razvoja in trajnostnega prostorskega razvoja v visokošolskem izobraževanju in razloge za prepočasno uvajanje teh vsebin v učni načrt. Na podlagi analize obravnavane literature so v sklepu opredeljeni ključni dejavniki, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu vključevanju paradigme trajnostnega prostorskega razvoja v visokošolsko izobraževanje.