Avtor razpravlja o Cankarjevem svetovnem nazoru s posebnim ozirom na pisateljev odnos do krščanstva. Ta odnos predstavlja bistveno sestavino Cankarjevega pogleda na svet in se kaže pri njem od mladih let do zadnjega obdobja življenja. Je najgloblji izraz pisateljeve osebnosti, zlasti njegove izjemne etične senzibilnosti. Ideja krščanstva v pritrdilnem ali odklonilnem pogledu je zato organsko zraščena s tisto tematiko pisateljevega dela, ki je osebno pogojena - z likom matere, temo hrepenenja in socialnokritično analizo družbe. Avtor dosledno upošteva kronologijo pisateljevih nazorov, njihovo dinamiko, prepletenost in zapletenost, razvojne težnje pogosto nasprotnih in kontroverznih pogledov, ki se naposled umirijo in zaokrožijo v temeljne vrednote.