Pridobivanje znanja se je v industrijskem času povezovalo z dejanskimi razmerami. Šolanje in poklic sta pripravila človeka navadno za vse življenje, takrat ko še družba ni bila izpostavljena tolikšnim spremembam, kot je danes. Za obdobje, v katerem živimo, je značilno, da se način življenja in preživetja radikalno spreminjata. Spremembe, ekonomske, politične, kulturne, so nenadne in velike. Zato je težko vnaprej predvidevati, kakšno znanje bo človek potreboval. Natančneje lahko ugotavljamo potrebe po znanju šele v konkretnih položajih. Znanje postaja zelo fluidno. Pojavlja se mnogo novega znanja, veliko naučenega pa zastareva. Ključ za ustrezno izobraževanje ni v našteva­nju znanj, ki jih danes človek potrebuje, temveč v spremenjenem načinu izobraževanja in v drugač­nih osnovnih vzgojnih vzorcih. Strokovnjaki piše­ jo o novih paradigmah vzgoje, iščejo temeljne vzorce, po katerih bi opredelili vzgojo, primerno sodobnemu stanju družbeno-ekonomskih razme­rij. Vzgoja in izobraževanje, ki sta bili značilni za industrijsko civilizacijo, ne zadoščata več za civi­lizacijo elektronske proizvodnje in informacijske družbe, ker so zanjo značilna nova razmerja in procesi.Nove paradigme obsegajo zlasti neformalno izobraževanje, zasebnost izobraževanja, nevidne­ga učitelja in nevidne (virtualne) poti izobraževa­nja, dostop do znanja, ki ga naj ima vsak človek (znanje in izobraževanje nista več lastnina in nista izpostavljena politični moči), razvoj osebnostnih lastnosti kot trajnih učinkov vzgoje, permanen­tnost izobraževanja ali vseživljenjsko izobraževa­nje. V teh razmerjih pa se sproti porajajo in zado­voljujejo potrebe po posamičnih znanjih, takrat, ko jih, in tam, kjer jih nekdo potrebuje. Upada po­men institucij, nadomeščajo jih sproti nastale ose­bne povezave ali mreže. Med pomembnimi para­digmami je tudi globalizacija izobraževanja, v nasprotju s še vedno veljavnimi nacionalnimi izo­braževalnimi sistemi. Sodobni človek potrebuje nova razmerja v vzgoji in izobraževanju, zlasti večjo svobodo in možnost za osebni razvoj, profiliranje in identifi­kacijo. Pri izobraževanju postaja čedalje bolj odvisen od sebe, od tega, koliko znanja in kako ga bo lahko zajel, in ne več od tega, koliko mu ga bo­ do drugi privoščili. Izobraževanje in vzgoja sta te­sno povezana z ekonomskim in s socialnim razvo­jem. Ker je svetovni trg prevladal nad nacionalni­mi trgi, se tudi izobraževalni pojavi in procesi če­ dalje bolj oblikujejo na svetovni ravni.