Raziskave na področju delovnih razmer kažejo, da je danes pereč problem ravno psihološko nasilje na delovnem mestu. Posebna oblika psihološkega nasilja na delovnem mestu je mobing, s katerim se v praksi srečujemo vsak dan, vendar se ga pogosto ne zavedamo. Namen magistrske naloge je pojasniti pojem in pomen mobinga v delovnih organizacijah, poiskati možne vzroke in posledice, ki vplivajo na ta pojav, ter predlagati rešitve. Poznavanje mehanizmov, ki povzročajo mobing, njegovih vzrokov in posledic je izrednega pomena za reševanje z njim povezanih težav in za nadaljnjo preventivo. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojem mobinga, poiskali možne vzroke njegovega pojava in z njim povezane posledice za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo. V tem delu je tudi predstavljen način preprečevanja mobinga na delovnem mestu. Opisani so preventivni ukrepi, ki jih lahko uvede organizacija, država in tudi vsak posameznik. S poznavanjem tovrstnih mehanizmov oziroma s preventivnimi pristopi k reševanju problema mobinga lahko zmanjšamo stroške, ki nastanejo zaradi bolniških odsotnosti in odškodnin ter povečamo učinkovitost in uspešnost organizacije. V empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava, opravljena na vzorcu 305 anketiranih, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako stil vodenja, način komuniciranja, zaznavanje stresa in zadovoljstvo pri delu vplivajo na zaznavanje mobing dejanj v organizaciji. Z raziskavo smo prav tako ugotavljali, ali obstajajo razlike pri zaznavanju mobing dejanj med spoloma in kako vpliva hierarhični položaj na zaznavanje tovrstnih dejanj v organizaciji. Dobljeni rezultati kažejo, da so mobing dejanja prisotna na vseh ravneh organizacije, tako med moškimi kot tudi med ženskami. Vzroki so različni: od neustreznega vodenja, nekakovostne komunikacije, prisotnosti stresa na delovnem mestu in nezadovoljstva zaposlenih. Vse to vpliva na pojav mobing dejanj med zaposlenimi. Povzročitelji so lahko nadrejeni, sodelavci in stranke. Za preprečevanje tovrstnih dejanj na delovnem mestu bodo organizacije morale še veliko postoriti, saj se nekatere še vedno ne zavedajo oziroma premalo zavedajo pomembnosti prepoznavanja negativnih dejanj, predvsem pa povzročenih posledic, ki se ne ustavijo pri žrtvi, temveč se razširijo na celotno organizacijo.