• Publicationsclose
• Open Access close
• Onkologija close

Izhodi����a: Raziskave ka��ejo, da bi lahko nizkofrekven��no magnetno polje (NF MP) gostote ve�� kot 0,4 ��T pove��alo tveganje za nastanek otro��kih levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bli��ini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0���19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005���2016, ter za referen��no populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mre��i. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim koli��nikom incidence. Dodatno smo raziskali ��asovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967���2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967���2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005���2016 je velika ve��ina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji ��ivela na obmo��jih z NF MP, manj��im od 0,1 ��T. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ��� NF MP < 0,2 ��T blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1���13,3), v bli��ini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97���7,0). V podro��ju gostote NF MP, ve��je od 0,2 ��T, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statisti��no zna��ilno geografsko razporejale. Zaklju��ki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vklju��no 19 let, ki ��ivijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP. Onkologija : strokovno-znanstveni ��asopis za zdravnike, Vol. 25 No. 2 (2021)

Izhodi����e: Pandemija covida-19 je v za��etku leta 2020 mo��no omajala temelje zdravstvenega sistema ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Povsem nepri��akovano nas je postavila pred izzive, ki so jih prinesli ukrepi za zajezitev te nalezljive bolezni. Z njimi smo se spoprijeli tudi zaposleni na Oddelku za onkolo��ko klini��no genetiko Onkolo��kega in��tituta Ljubljana (OIL). Ob tem nam je bilo v pomo�� u��inkovito timsko sodelovanje v kolektivu. Namen: Ugotoviti vpliv epidemije covida-19 na ��tevilo napotitev preiskovancev na onkolo��ko genetsko svetovanje in testiranje, ��tevilo opravljenih genetskih posvetov ter ��tevilo prenaro��itev in dobljene rezultate primerjati s podatki pred epidemijo ter ugotoviti razliko v povpre��ni starosti preiskovancev ob napotitvi v obdobju razglasitve prve in druge epidemije. Metode: Analiza podatkov o ��tevilu napotitev, opravljenih genetskih posvetov in ��tevilu prenaro��anj je bila pripravljena na podlagi podatkovne zbirke Oddelka za onkolo��ko klini��no genetiko OIL z opisno statistiko. Rast opravljenih posvetov smo dokazovali z metodo bivariatne regresije, s t-testom pa primerjavo povpre��ne starosti preiskovancev ob napotitvi med prvo in drugo razglasitvijo epidemije. Rezultati: V obdobju prve razglasitve epidemije smo aprila 2020 imeli 78,8-odstotni upad rednih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje glede na april 2019. Obenem smo v istem primerjalnem obdobju zabele��ili 70,4-odstotni porast prednostnih napotitev. Starostna struktura napotenih preiskovancev se med obdobjema razglasitve epidemije ne razlikuje. V obdobju prve razglasitve epidemije smo opravili skupno 68 % manj genetskih posvetov kot v istem ��asovnem obdobju leto prej. V obdobju druge razglasitve epidemije smo opravili 12,7 % manj posvetov glede na enako ��asovno obdobje v letu pred epidemijo. Skupaj je bilo leta 2020 opravljenih 19,4 % genetskih posvetov manj kot leta 2019. V letu 2021 pa bomo napovedno opravili 21,4 % posvetov ve�� kot v letu 2020. Ne glede na vztrajanje epidemije je ��tevilo prvih posvetov v porastu. V prvem raziskovanem obdobju je bilo skupno prenaro��enih 400 preiskovancev, od tega smo jih zaposleni prenaro��ili 227, kar zna��a 55 %. V drugem raziskovanem obdobju je bilo 550 prenaro��itev, zaposleni smo jih prenaro��ili 91, kar zna��a 16 %. Ve�� je bilo teh, ki so ��eleli nov termin ali pa se posveta niso udele��ili brez predhodne odpovedi. Zaklju��ek: Epidemija covida-19 je mo��no posegla na vsa podro��ja zdravstvenega sistema, kjer smo se bili primorani spopasti z zajezitvenimi ukrepi. Na Oddelku za onkolo��ko klini��no genetiko smo v skladu z uradnimi odloki in priporo��enimi ukrepi reorganizirali vsakdanjo prakso. Soo��ili smo se z novimi izzivi, kot so prenaro��anje, telegenetskimi posveti, delo od doma in uvajanje novih klini��nih poti genetske obravnave. Kljub epidemiji se onkogenetska dejavnost v nasprotju z drugimi evropskimi dr��avami ni ustavila ne v prvem ne v drugem valu epidemije. V letu 2021 bele��imo celo porast tako napotovanja zaradi zdravljenja kot tudi ��tevila opravljenih posvetov. Onkologija : strokovno-znanstveni ��asopis za zdravnike, Vol. 25 No. 2 (2021)

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol. 25 No. 2 (2021) No abstract.

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol. 25 No. 2 (2021) No abstract.

Izhodi����e: Zadnjih nekaj let se v genetskih ambulantah soo��amo s pogostej��imi napotitvami bolnikov z rakom na genetsko obravnavo. Izvid genetskega testiranja je namre�� pri bolnicah z epitelijskim nemucinoznim rakom jaj��nikov/jajcevodov/primarnim peritonealnim seroznim karcinomom (PPSC) in bolnikih z metastatskim rakom prostate/pankreasa/dojk lahko zelo pomemben za na��rtovanje zdravljenja z zaviralci poli(ADP-riboza)-polimeraze (PARP). Ker se z obravnavo obi��ajno mudi, smo izdelali dve klini��ni poti, ki omogo��ita tem bolnikom prednostno obravnavo. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se ��tevilo prednostnih napotitev pri bolnikih z rakom, ki potrebujejo genetski izvid za na��rtovanje zdravljenja, s ��asom spreminja. Na primeru raka jaj��nikov smo ��eleli oceniti stopnjo odkrivanja patogenih razli��ic/verjetno patogenih razli��ic (PR/VPR) v pregledovanih genih in raziskati razlike med nosilkami genetskih okvar in tistimi, ki zarodnih PR/VPR nimajo. Metode: Na Oddelku za onkolo��ko klini��no genetiko na Onkolo��kem in��titutu Ljubljana (OIL) smo opravili analizo podatkov o ��tevilu vseh prednostnih napotitev na genetsko svetovanje in testiranje od leta 2016 do leta 2020. Analizirali smo tudi podatke vseh napotenih bolnic z epitelijskim nemucinoznim rakom jaj��nikov/jajcevodov/PPSC, ki so bile testirane med letoma 2016 in 2020. Za analizo podatkov smo uporabili program MS Excel, Joinpoint Regression in IBM SPSS. Rezultati: Raziskava je pokazala, da ��tevilo prednostnih napotitev bolnikov, ki potrebujejo genetski izvid za na��rtovanje zdravljenja, z leti nara����a. Napotitve bolnic z epitelijskim nemucinoznim rakom jaj��nikov/jajcevodov/PPSC so za��ele nara����ati marca 2019 s trendom 7,7-odstotnega letnega prirastka. Od vseh 772 bolnic z epitelijskim nemucinoznim rakom jaj��nikov/jajcevodov/PPSC, napotenih med letoma 2016 in 2020, smo testirali 735 ��ensk in pri 206 (28 %) odkrili PR/VPR v panelu pregledovanih genov. Stopnja detekcije PR/VPR, gledano le za gena BRCA1/2, je 23-odstotna. Med vsemi diagnosticiranimi PR/VPR predstavljajo okvare na genih BRCA1/2 83 % vseh najdb. ��enske, ki so nosilke PR/VPR, v povpre��ju zbolijo v starosti 56,4 leta in zbolijo povpre��no 4,4 leta prej kot nenosilke (p < 0,001). V preteklosti, torej pred uvedbo testiranja za zdravljenje, 26,5 % nosilk z negativno dru��insko anamnezo ne bi zaznali, saj so smernice testiranje priporo��ale le pri bolnicah s pozitivno dru��insko anamnezo. Zaklju��ek: Pri��ujo��a analiza potrjuje pomen prednostnega genetskega presejanja bolnikov, ki potrebujejo izvid za na��rtovanje zdravljenja. Nove klini��ne poti, ki jih opisujemo v ��lanku, omogo��ajo hitro in kakovostno obravnavo ter pravo��asno in strokovno predajo rezultatov. Prav tako pri bolnikih z rakom omogo��ajo informirano odlo��anje o genetskem testiranju in soodlo��anje o preventivnih ukrepih pri njihovih krvnih sorodnikih. Onkologija : strokovno-znanstveni ��asopis za zdravnike, Vol. 25 No. 2 (2021)

A review article is an article in which the latest published works in a certain scientific field or the work of an individual researcher or research group are discussed, summarized, analysed, evaluated and synthesized. The preparation of reviews is complex, extensive and time-consuming. Due to this complexity, several people with different knowledge usually participate, and a librarian is also involved in the role of information specialist. The search process consists of the following steps: plan the review and document the search process, determine a clear and focused question, develop inclusion and exclusion criteria, carry out early scoping searches, identify the specific bibliographic databases, identify key search terms, identify appropriate subject headings (index terms), synonyms and free text words, use Boolean operators, parentheses and database-appropriate field codes, optimize the search, translate the search for other databases, screen titles and abstracts, obtain full-text papers, screen the full-text papers. As an example in practice, we will choose the planning and implementation of an inquiry in the field of oncology, which will determine the possible link between tobacco smoking and cervical cancer. Onkologija : a medical-scientific journal, Vol. 25 No. 2 (2021)

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol. 25 No. 2 (2021) No abstract.

Ureditev prehranskega statusa je eden glavnih ciljev pri bolnikih z rakom požiralnika, saj ima pomemben vpliv na potek in uspeh zdravljenja. Zaradi pogostega pojava disfagije in oteženega uživanja hrane skozi usta je pogosto potrebno že pred pričetkom zdravljenja vzpostaviti prehransko pot. Izkazalo se je, da sta pri bolnikih na radikalnem zdravljenju, to je z namenom ozdravitve, NGS in perkutana hranilna stoma superiorni samorazteznim kovinskim opornicam. Kljub temu, da samoraztezne kovinske opornice omogočajo hitro izboljšanje disfagije, pa so zaradi pogostih, tudi življenje ogrožujočih zapletov, primerne predvsem v sklopu paliativnega zdravljenja. V prispevku je opisan primer bolnika z rakom požiralnika na predoperativnem zdravljenju in predhodno vstavljeno samoraztezno kovinsko opornico. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 25 No 1 (2021)

Introduction: In the spring of 2020, the covid-19 pandemic broke out with a major impact on global society, particular on the healthcare system. Epidemiological conditions and consequent measures have affected the treatment of patients enrolled in specialized palliative care. Methods: The study collected data about the number and type of treatments for cancer patients included in acute palliative care at the Institute of Oncology Ljubljana (OI) and provided observations on the covid-19 outbreak compared to pre-epidemic data. Results: In 2020, we recorded 25% more referrals than in 2019. The average length of stay decreased from 6,2 days to 5,1 days. The average number of family meetings in the period before covid-19 was 148 but last year 214. The calendar year and dismissals or deaths are statistically significantly related. In 2020, statistically significantly more people died at OAPO than expected (p <0.05, with a value = 2.76), statistically significantly fewer people than would be expected were transferred to hospice (p <0, 05, with value = -2.01) and elsewhere (p <0.05, with value = -2.56). In 2020, 22% of outpatient examinations were performed, which is 22% more than the average of previous years. The pandemic has had and continues to have implications for the conduct of specialized palliative care treatments. Conclusion: Care for cancer patients and palliative care was limited during covid-19. It has led us to important challenges in providing palliative care. The crisis model of palliative care organization was more or less focused on caring for the dying. Unfortunately, we cannot talk about providing comprehensive integrated palliative care in the treatment of cancer patients during this period. There has been a greater recognition of palliative care globally Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 25 No 1 (2021)

V prispevku je opisan primer bolnice z lokalno napredovalim holangiokarcinomom intrahepatalnih žolčnih vodov, ki je redek malignom s svojevrstnim kliničnim potekom. Ob postavitvi diagnoze ima večina bolnikov napredovalo obliko bolezni in so posledično kandidati le za nekirurško zdravljenje – kemoterapijo, kombinacijo kemoterapije in radioterapije ali samo radioterapijo. Glavna omejitev pri zdravljenju z radioterapijo je doza, ki jo prejmejo jetra in priležni cevasti organi, zato se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja zdravljenje s stereotaktično radioterapijo, ki omogoča, da dovedemo visoko dozo na tumor ob tem, da ščitimo rizične organe. Raziskave, ki so bile objavljene v zadnjih letih, so pokazale dobre rezultate zdravljenja inoperabilne bolezni z namenom poskusa zazdravitve bolezni in podaljšanja celokupnega preživetja. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 25 No 1 (2021)

Onko-nefrologija je novo, multidisciplinarno področje, ki povezuje predvsem področji onkologije in nefrologije. Število bolnikov z rakom, ki imajo različno stopnjo ledvične okvare, narašča. Cilj celostne obravnave onko-nefrološkega bolnika je večja učinkovitost in varnost zdravljenja. Bolniki z ledvično okvaro višje stopnje so bili izključeni iz prospektivnih randomiziranih raziskav, tako da za njih ni na voljo podatkov z visoko dokazi visoke stopnje o učinkovitosti in varnosti zdravil ter mejnih vrednostih biooznačevalcev, ki so v pomoč pri vodenju zdravljenja. V klinični praksi se zato pri zdravljenju onko-nefrološkega bolnika opiramo na klinične izkušnje, podatke iz retrospektivnih analiz in posameznih objavljenih primerov ter priporočila, ki temeljijo na soglasju strokovnjakov. Pri zdravljenju onko-nefrološkega bolnika je ključno tesno sodelovanje med onkologom in nefrologom, mnogokrat je nujen multidisciplinarni posvet. Zdravnik, ki je odgovoren za načrt zdravljenja, potrebuje osnovno znanje nefrologije in dobro poznavanje omejitev onkološkega zdravljenja. Zaradi vedno večjega števila onko-nefroloških bolnikov in novih možnosti protirakavega zdravljenja je pred desetimi leti na Onkološkem inštitutu Ljubljana začela delovati onko-nefrološka ambulanta, za zahtevnejše bolnike, ki potrebujejo dodatno multidisciplinarno obravnavo, pa deluje onko-nefrološki konzilij. Delovna skupina za onko-nefrologijo v okviru Sekcije za internistično onkologijo vsako leto pripravi onko-nefrološko šolo, kjer svoj pogled na isti klinični problem predstavijo različni strokovnjaki. Ena izmed prioritet onko-nefrologije so raziskave. V prispevku so opisane pomembnejše teme s področja onko-nefrologije skupaj z izzivi iz klinične prakse.

Epidemiološki kazalci kažejo, daje rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Za zagotavljanje primerne oskrbe bolnikov z rakom v bodoče je nujna primerna kadrovska zasedba, saj zadostni in primerno usposobljeni človeški viri predstavljajo osnovo za celostno izvajanje onkološke oskrbe v Sloveniji. V okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji je bil razvit fleksibilen napovedovalni model za načrtovanje potrebnega zdravstvenega osebja za zdravljenje raka in paliativno oskrbo onkoloških bolnikov. Narejena je bila ocena kadrovskih potreb za kratkoročno obdobje do 2021 ter dolgoročno obdobje do leta 2030. V rezultatih so prikazane ocene kadrovskih potreb na podlagi podatkov o številu novih primerov raka za vse rake skupaj in za pogoste rake, to je rak debelega črevesa in danke, rak pljuč, rak dojke, rak prostate ter skupaj za ostale rake. Kadrovske ocene za izvajanje zdravljenje raka so bile izračunane za vsako navedeno lokacijo raka glede na vrsto zdravljenja ter po poklicnih skupinah v zdravstvu. Kadrovske potrebe za paliativno oskrbo so bile narejene na podlagi podatkov o umrljivosti za vse rake skupaj po nivojih paliativne oskrbe. Predstavljena metodologija omogoča različnim deležnikom v kratkoročnem 5-letnem obdobju hitre izračune letnih kadrovskih potreb le na podlagi podatkov o incidenci in umrljivosti, na daljša obdobja in v primeru večjih sprememb v zdravstvenem sistemu pa omogoča poglobljeno analizo kadrovskih potreb in testiranje različnih scenarijev. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 2 (2020)

Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske zveze pozvala, da jih organizirajo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske z ciljne skupine. Ženske v starosti 50–69 let so vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. V primeru sumljivih sprememb na mamografiji so ženske povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Posebnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov – od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 2 (2020)

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 24 No 2 (2020) No abstract.

The average annual incidence of kidney cancer in Slovenia is 370, and the incidence of bladder cancer is 320. Consortium of three research organizations: the Institute of Oncology Ljubljana, Department of Family Medicine, University of Ljubljana and the Clinical Department of Urology at the University Clinical Center Ljubljana, launched the project Comprehensive analysis of management of urological cancer patients with an assessment of possible delays in referrals, realization of diagnostics procedures and first treatment in 2017. Its main objective was to retrospectively analyse the health care of Slovenian patients with cancer of the kidney, bladder or prostate. The study included all Slovenian patients diagnosed in 2014. This article presents the results of an assessment of delays in referrals, diagnostics procedures and first treatment in bladder and kidney cancer patients. The median system interval (time from first examinations to initiation of treatment) was 35 days in patients with bladder cancer and 22 days in patients with kidney cancer. In both cases, the greatest amount of time elapsed between the first diagnostic procedures and the first specialist visit what points to a bottleneck in performing diagnostic procedures at both the primary and secondary levels of our health system. Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 24 No 1 (2020)

Interakcija med tumorskimi celicami in imunskimi celicami v tumorski stromi je pomembna za nastanek, razvoj in progresijo raka. Pri raku dojk je najbolj preučena vloga tumorskega limfocitnega infiltrata (TIL) in izraženosti liganda za programirano smrt-1 (PD-L1). Večja izraženost TIL je neodvisni napovedni dejavnik za dosego popolne patološke remisije po neoadjuvantni sistemski terapiji pri HER2+ in trojno negativnem podtipu raka dojk in za celotno preživetje pri trojno negativnem raku dojk. Največ raziskav z zaviralci kontrolnih točk (imunoterapijo) poteka pri metastaskem trojno negativnem raku dojk. V klinični praksi se že uporablja atezolizumab v kombinaciji z nab-paklitakselom pri primarno metastatskih bolnicahh in tistih s progresom več kot 12 mesecev po adjuvantni terapiji, če imajo prekomerno izražen PD-L1. Še vedno pa se raziskuje, kateri mehanizmi in biomarkerji so udeleženi pri reakciji imunskega sistema na tumor, saj ima le majhen delež bolnikov dolgotrajno dobrobit od imunoterapije. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 24 No 1 (2020)

Background. Medullary thyroid cancer (MTC) is a rare, endocrine tumour that occurs as part of hereditary cancer syndrome in approximately 25% of cases and develops as a sporadic form in 75%. The aim of the study was to evaluate the frequency and type of RET mutation occurrence in the Slovenian population between 1995 and 2015. Methods. A retrospective analysis of the National Cancer Registry of the Republic of Slovenia and the Registry of Patients with MTC of the Institute of Oncology in Ljubljana between 1995 and 2015 was made. The data of 143 patients with confirmed MTC and 43 healthy relatives referred to genetic counselling and testing was analyzed. Genomic DNA was isolated from peripheral blood leukocytes. Exons 10, 11, 13, 14, 15 and 16 of the RET proto-oncogene were amplified in the polymerase chain reaction (PCR). Point mutations of the RET gene were detected by single strand confirmation analysis (SSCA) and DNA sequencing. Detected mutations were confirmed by restriction enzymes. Results. A germline mutation in the RET proto-oncogene was identified in 51 individuals, 37 among them were patients with MTC, which accounts for 25.9% of all patients with MTC. Eight different germline RET mutations were found. Codons 634 and 618 were the most frequently altered codons, followed by codon 790, codon 804 and codon 918. The average crude incidence rate of MTC (between 1995 and 2015) is 0.34 per 100,000. Conclusions. We estimated that the crude incidence rate of MTC in Slovenia is 0.34 per 100,000. We discovered that 25.9% of Slovenian patients with MTC are RET mutation carriers. The most common mutations were found on codons 634 and 618. Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 24 No 1 (2020)

Bolniki s peritonealnimi metastazami imajo kljub multimodalnemu zdravljenju s kirurgijo in kemoterapijo slabo prognozo. Samo citoreduktivna kirurgija je lahko kurativna pri zdravljenju peritonealne karcinoze, toda le manjši delež bolnikov je primeren za kirurško zdravljenje. Pri neresektabilni peritonealni karcinozi je kemoterapija edina možna terapija z omejenim učinkom na peritonealne metastaze zaradi slabe vaskularizacije in nizke penetracije zdravila. Intraperitonealna aerosolna kemoterapija pod pritiskom (PIPAC) je nova minimalno invazivna metoda, ki s pomočjo laparoskopije omogoča aplikacijo citostatika v abdomen v obliki aerosolov pod povišanim pritiskom, kar omogoča boljšo razporeditev zdravila v abdominalni votlini in globjo penetracijo zdravila. PIPAC je tehnično varen postopek, ki omogoča zdravljenje izolirane peritonealne karcinoze različnih vrst tumorjev. Objavljeni rezultati zdravljenja peritonealnih metastaz različnih vrst tumorjev s PIPAC so obetavni. Trenutno potekajo številne prospektivne študije, ki analizirajo terapevtsko učinkovitost PIPAC-a pri različnih indikacijah z različnimi zdravili. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 2 (2019)

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 23 No 2 (2019) no abstract

Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 23 No 2 (2019) no abstract

Gliomi so najpogostejši primarni možganski tumorji. Po novih smernicah jih razlikujemo na podlagi molekularnih markerjev, kar daje pomembno podlago za razvoj zdravljenja po meri bolnika. Tipizacija tumorjev je lahko invazivna s pomočjo biopsije in neinvazivna. Slednja v zadnjem času pridobiva veliko vlogo zaradi razvoja radiogenomike, ki proučuje povezavo med slikovnimi fenotipi tumorjev in genomiko. Magnetnoresonančna ocena tumorjev, pri kateri uporabljamo številne standardne in funkcionalne sekvence, omogoča neinvazivno tipizacijo tumorjev glede na specifične morfološke značilnosti posameznih vrst tumorjev s posameznimi molekularnimi markerji. Po pregledu obstoječe literature so avtorji v članku opisali slikovne značilnosti treh tumorskih genotipov, in sicer mutacije izocitratne dehidrogenaze, kodelecije 1p19q in metilacije promotorja metilgvanin metiltansferaze. Kljub hitremu razvoju radiogenomike primanjkuje obširnih študij z dovolj velikimi in standardiziranimi vzorci bolnikov, ki bi podale zanesljivejše rezultate.

no abstract

Paliativna sedacija je nadzorovana uporaba zdravil, ki povzročijo in ohranjajo stanje zmanjšane zavesti. V tem stanju bolnik ne trpi zaradi težav, ki jih ne moremo več obvladati (neobvladljiv simptom). Najpogostejša vzroka, da se odločimo za paliativno sedacijo, sta neobvladljiv terminalni nemir in težko dihanje. Midazolam je zdravilo izbora za paliativno sedacijo. Ustrezno dozo določimo s postopnim višanjem doze zdravila do želenega učinka-obvladanje simptoma (titracija). Paliativna sedacija po protokolu predpisuje jasno opredeljeno medicinsko indikacijo, vodenje in napotke za zdravstveno nego ter pravna in etična načela. Paliativna sedacija ni sinonim za evtanazijo in ne skrajšuje življenja. Palliative sedation is the controlled use of medications intended to induce and maintain the state of reduced consciousness. In this state, the patient does not suffer from symptoms that we can no longer control (refractory symptoms). The most frequent reasons for palliative sedation are uncontrollable terminal anxiety and difficulty breathing. Midazolam is the medicine of choice for palliative sedation. The appropriate dose is determined by gradually increasing the initial dose until the desired effect – symptom control (titration) – is reached. The palliative sedation protocol sets out a clearly defined medical indication, the management and instructions for medical care as well as legal and ethical principles. Palliative sedation is not a synonym for euthanasia, nor does it shorten life.

ni abstrakta

ni abstrakta

ni abstrakta

Uvod: Karcinoza mening (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojk (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost prognostičnih indeksov preživetja Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v analiziranem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95 % interval zaupanja, IZ; 6,3–8,8) ter 2,3 meseca (95 % IZ; 1,5–3,2) (p 20Gy), kakor tudi ne hiter pričetek obsevanja znotraj prvih dveh tednov po postavitvi diagnoze LMK. Indeksa Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044) sta statistično značilno napovedala razlike v preživetju. Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD, čas od diagnoze LMK do pričetka z obsevanjem ter točke prognostičnih lestvic.

Uvod: Bolniku prijazne zdravstvene organizacije razumejo zadovoljstvo svojih bolnikov kot ključno pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenih storitev. Analize o zadovoljstvu bolnikov so zdravstvenemu osebju v pomoč pri odkrivanju pomanjkljivosti pri zdravstveni oskrbi bolnika, ugotavljanju izobraževalnih potreb ter nagrajevanju in krepitvi delovne motivacije osebja. Namen raziskave je ugotoviti zadovoljstvo bolnikov na teleradioterapevtskem oddelku na Onkološkem inštitutu Ljubljana z ocenjevanjem različnih poklicnih profilov (medicinske sestre, radiološki inženirji, zdravniki radioterapevti onkologi) in celotne zdravstvene oskrbe. Metode: Empirični del raziskave je obsegal kvantitativno metodo in zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom z Likertovo petstopenjsko lestvico zadovoljstva. Enodnevna presečna raziskava se je izvajala novembra 2015 in junija 2017. Vključeni so bili tisti dan obsevani bolniki, ki so bili pripravljeni sodelovati. Pri analizi podatkov sta se uporabila korelacijski model in model multiple linearne regresije. Rezultati in razprava: V analizi je sodelovalo 282 oz. 269 bolnikov. V povprečju so podajali visoke ocene zadovoljstva (nad stopnjo 4 – zadovoljen) pri analizi opravljenih storitev. Zelo močne pozitivne povezave (tj. korelacijski koeficient presega vrednost 0,600) so bile na ravni zadovoljstva z delovanjem radioterapevtskega oddelka, pri delu radioloških inženirjev in njihovem nudenju informacij ter delu in prijaznosti zdravnikov. Vse dobljene korelacije so bile statistično značilne na ravni tveganja 1 %. Glavne ugotovitve modelov multiple linearne regresije kažejo, da k zadovoljstvu bolnikov z delovanjem teleradioterapevtskega oddelka v največji meri prispevajo nudenje informacij s strani receptork, prijaznost medicinskih sester in delo radioloških inženirjev ter zdravnikov radioterapevtov onkologov. Zaključek: Zadovoljstvo bolnikov se ustvari s kombinacijo njihovih želja in potreb ter nenehnimi izboljšavami zdravstvenih storitev in boljših odnosov med zdravstvenim osebjem in bolniki. Raziskave kažejo, da je splošno zadovoljstvo bolnikov večje, če so zadovoljni s komunikacijo, pridobljenimi informacijami in oskrbo s strani zdravnikov in medicinskega osebja. Podobne rezultate lahko potrdimo v svoji raziskavi. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 23 No 1 (2019)

Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %. Cancer registries are crucial in collecting and providing data on the cancer burden at both the population and the regional level. Hospital-based cancer registries are engaged in the collection of information on cancer patients treated in a particular hospital. Their main purpose is to contribute to clinical patient care in terms of efficiency, quality and hospital management. Hospital-Based Cancer Registry of the Institute of Oncology Ljubljana was established at the same time as the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia in 1950 and contributes to the Slovenian Cancer Registry one third of all notifications of cancer. The data collected in the hospital-based register are also valuable for the professional and research work of the Institute. One of the tasks of hospital-based cancer registries is the preparation of annual reports for management and other users. Annually at the Institute of Oncology Ljubljana, we treat more than 6000 new cancer patients. The number of patients increased by 16% in the period 2008-2016.

Introduction: Radiotherapy is one of the more efficient methods of treating cancer. During preparation for radiation therapy, certain patients are fitted with an immobilization mask. This can cause feelings of anxiety or claustrophobia. Purpose: The aim of the study was to evaluate the portion of radiographers that had met with claustrophobia in patients due to the use of an immobilization mask, as well as to investigate measures for reducing said claustrophobia. Methods: In a cross-sectional survey, a questionnaire as a metric instrument was used. The participants were radiographers who worked with patients with immobilization masks, either during preparation for radiation therapy or during radiation therapy on a linear accelerator. Results and discussion: Results show that 98.4 % of radiographers had met with claustrophobia in patients with an immobilization mask. In 87 %, they had previously been warned about the problems. Having identified signs of anxiety, the most effective measures for their mitigation were: friendly attitude towards patients, understandable explanation of the procedure, mask with larger eye holes and music during the irradiation. Conclusion: Considering that a panic attack in claustrophobic patients can significantly limit their involvement in radiation therapy, it is important to recognize signs of anxiety and use strategies to control it. In clinical practice, it would be useful to introduce various relaxation techniques, also. Onkologija : a medical-scientific journal, Vol 23 No 1 (2019)

Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate – verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov. Onkologija : strokovno-znanstveni časopis za zdravnike, Vol 22 No 2 (2018)

Ni abstrakta.

Zasevki malignomov v kosti so znatno pogostejši od primarnih novotvorb. Približno 2 % zasevkov, kljub številnim opravljenim preiskavam, ostane brez jasnega mesta izvora. Predstavljeni 59-letni bolnik je bil sprejet zaradi patološkega preloma telesa vretenca L1. Po odstranitvi večine telesa, natančni patološki preiskavi in razširjeni diagnostiki, vprašanje glede izvora primarnega tumorja še vedno ostaja nerazrešeno. Metastases of bone malignancies are much more common than primary neoplasms. The site of origin remains unknown in approximately 2% of metastases. We present a case of a 59-year-old patient referred to our Institute for pathological fracture of the L1 vertebral body. After removing the majority of the body, a detailed pathological examination and extensive diagnosis, the question of primary tumour origin still remains unsolved.

Melanom, če je odkrit dovolj zgodaj, je ozdravljiva bolezen, medtem ko v bolj napredovalih stadijih ostaja neozdravljiv. Kirurgija je še vedno osnovni način zdravljenja za lokalno, regionalno in izolirano metastatsko bolezen. Tveganje bolnikov z melanomom, debelejšim od 4 mm, za ponovitev bolezni je 50 %, bolnikov z zajetimi bezgavkami pa 50 do 85 % in je odvisno od števila zajetih bezgavk. Za to, da bi zmanjšali število ponovitev bolezni pri bolnikih z melanomom z velikim tveganjem, jih adjuvantno zdravimo z interferonom α (IFN α). IFN α je učinkovit, če ga uporabimo v visokih odmerkih. Tako zdravljeni bolniki imajo manj ponovitev bolezni in izboljšano 5-letno celokupno preživetje za 24 %. Zdravljenje ima tudi neželene učinke, ki pa so obvladljivi. Ostala zdravila v adjuvantnem zdravljenju niso toliko učinkovita, da bi značilno vplivala na preživetje. Metastatski melanom je neozdravljiva bolezen, kljub zdravljenju je preživetje bolnikov kratko. Različne sheme s kombinacijo tako citostatikov samih kot kombinacije citostatikov z imunoterapijo so dale več odgovorov na zdravljenje kot citostatiki v monoterapiji, vendar pa niso podaljšale preživetja teh bolnikov, več je bilo tudi neželenih učinkov. Tako citostatik dakarbazin v monoterapiji ostaja standardna kemoterapija zdravljenja bolnikov z metastatskim melanomom. V zadnjih letih je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več novih tarčnih zdravil in imunoterapije. Klinično učinkovitost v podaljšanju časa do napredovanja bolezni in celokupnem preživetju sta izkazala ipilimumab in vemurafenib. V teku pa je še več raziskav o učinkovitosti različnih tarčnih zdravil, protiteles in najrazličnejših njihovih kombinacijah. Melanoma is a curable disease if detected early, but in its advanced stages, it remains incurable. Surgery is still the primary treatment for local, regional and isolated metastatic disease. The risk for disease recurrence is 50% in patients with melanoma thicker than 4 mm and 50-85% in patients with lymph node involvement, depending on the number of the involved lymph nodes. To reduce the number of disease recurrences in high-risk melanoma patients, they are treated adjuvantly with interferon-α (IFN-α). The IFN-α is effective if used in high doses. Patients undergoing such treatment are less likely to experience disease recurrence and their 5-year overall survival rate has improved by 24%. Treatment also has adverse effects that are controllable. Other medicines used in adjuvant treatment are not effective enough to significantly impact patients' survival. Metastatic melanoma is an incurable disease and patient survival is short despite treatment. Different schemes, in combination with either cytostatics alone or cytostatics with immunotherapy, induced more responses to treatment than monotherapy with cytostatics. However, they failed to prolong the survival of these patients, and resulted in a higher incidence of adverse effects. Monotherapy with the cytostatic dacarbazine thus remains the standard chemotherapy for treatment of patients with metastatic melanoma. In the last few years, clinical trials tested several new target drugs and immunotherapy. Ipilimumab and vemurafenib showed clinical effectiveness in terms of prolonging the time to disease progression and overall survival. Moreover, there are also several ongoing studies examining the effectiveness of different target drugs, antibodies and various combinations thereof.

Z izboljšanjem zdravljenja malignomov pri otrocih se je izboljšalo njihovo preživetje, vendar se po ozdravitvi sčasoma lahko razvijejo škodljive pozne posledice zdravljenja. Te spremembe, ki so pogosto asimptomatske, lahko pravočasno odkrijemo le, če bolnike redno spremljamo tudi po končanem zdravljenju. V prispevku predstavljamo primer bolnika, ki je bil v otroštvu obsevan in zdravljen s kemoterapijo, umrl pa je mlad z znaki srčne okvare, h kateri je verjetno prispevalo onkološko zdravljenje. Spremembe na srcu je pokazala šele obdukcija. Advances in the treatment of malignancies in children have improved their survival rates. However, the recovery may eventually be followed by the development of adverse late effects of treatment. These changes, which are often asymptomatic, may be detected on time only if the patients are monitored regularly even after they have completed their treatment. The article presents a case of a patient who was irradiated in childhood and treated with chemotherapy, dying at a young age with signs of cardiac dysfunction, which was most likely a result of cancer treatment. Cardiac changes were diagnosed only at autopsy.

Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja. Half of colorectal cancer patients may develop liver metastases. Multidisciplinary management is the basis for successful treatment, and liver resection represents the only potentially curative form of therapy. Despite a successful surgery, liver metastases may later recur. In such cases, it is wise to restart treatment with a combination of chemotherapy and target drugs, and to plan repeat liver resections. After the treatment, some patients can live for years without disease recurrence.

Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni. In patients with locally and/or regionally advanced rectal carcinoma, the currently applicable guidelines indicate pre-operative treatment. In this study, we present a clinical case of an older patient with stage T4 N0 rectal carcinoma, who was treated with pre-operative irradiation using a short regimen of 5 x 5 Gy, which was followed by abdominoperineal excision six weeks later. With pathological complete remission, the patient did not underwent post-operative chemotherapy and showed no signs of disease recurrence at the last follow-up a year and a half after the the surgery.

Maligni tumorji velikih žlez slinavk so redka in raznolika skupina bolezni. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto v povprečju zboli 8 ljudi. V prispevku so opisani anatomija, epidemiološke in etiološke značilnosti, diagnostični postopek in načela zdravljenja teh tumorjev. V nadaljevanju predstavljamo pregled načina in rezultatov zdravljenja malignih tumorjev velikih žlez slinavk na Onkološkem inštitutu v Ljubljani od 1980 do 2004. Primerjali smo jih z izsledki podobnih raziskav drugod po svetu. Malignant tumors of major salivary glands are a rare and heterogeneous group of diseases. On average, 8 people in Slovenia are diagnosed with this disease every year. In the article, anatomy, epidemiological and etiological characteristics as well as diagnostic procedures and treatment principles applied in these tumors, are presented. Furthermore, we reviewed modes and results of therapy of malignant tumors of major salivary glands as conducted at the Institute of Oncology Ljubljana during 1980-2004. They were compared with results of similar institutions from elsewhere in the world.

Uvedba rituksimaba v zdravljenje bolnikov z Nehodgkinovimi limfomi je spremenila dolgoročno prognozo bolnikov s CD20-pozitivnimi B-celičnimi limfomi, predvsem folikularnimi in difuznimi velikoceličnimi B-limfomi. Smernice NCCN priporočajo uporabo rituksimaba tudi pri zdravljenju bolnikov z drugimi vrstami limfomov, kot so marginalnocelični limfomi, limfomi plaščnih celic ter drobnocelični limfocitni limfomi/kronična limfatična levkemija. Dodatek rituksimaba h kemoterapiji izboljša odgovor na zdravljenje, podaljša trajanje remisij in celokupno preživetje tako pri bolnikih s folikularnimi ali drugimi indolentnimi CD20-pozitivnimi limfomi kot pri bolnikih z difuznimi velikoceličnimi B-limfomi. Vzdrževalno zdravljenje z rituksimabom pri indolentnih limfomih še podaljša trajanje remisij, nekatere raziskave so pokazale tudi daljše celokupno preživetje. Vzdrževalno zdravljenje pri agresivnih limfomih verjetno ne prinese dodatnega izboljšanja, če so bolniki že med indukcijskim zdravljenjem dobivali rituksimab. Na Onkološkem inštitutu rituksimab uporabljamo že od leta 1998. Od 2004 do 2006 smo z njim samostojno ali v kombinaciji s kemoterapijo zdravili 340 bolnikov. Med temi je bilo 46,8 % bolnikov z difuznimi velikoceličnimi B-limfomi in 19,4 % s folikularnimi limfomi. Kombinacijo R-CHOP je prejemalo 67,4 % bolnikov, ostali pa so prejemali druge kombinacije. Celotni odgovor na zdravljenje pri vseh bolnikih ne glede na histološki podtip limfoma je bil 78,8-odstoten (62,4 % popolnih odgovorov, 2,6 % nepotrjenih popolnih odgovorov, 13,8 % delnih odgovorov), najboljši celotni odgovor pa smo dosegli pri folikularnem agresivnem limfomu (91,7 %). Pri 75 % vseh bolnikov ne glede na histološki podtip je odgovor trajal več kot 12 mesecev, mediano trajanje odgovora še ni bilo doseženo. Najdaljše preživetje brez ponovitve bolezni smo ugotovili pri bolnikih z difuznim velikoceličnim B-limfomom. Po 26 mesecih od začetka zdravljenja je bilo celokupno preživetje bolnikov ne glede na podtip limfoma 75-odstotno, mediano celokupno preživetje še ni bilo doseženo. Celokupno preživetje je bilo najboljše pri bolnikih s folikularnim indolentnim limfomom. Rezultati zdravljenja bolnikov z Nehodgkinovimi limfomi z rituksimabom na Onkološkem inštitutu so v celoti primerljivi z rezultati večjih randomiziranih raziskav. Rituksimab zaradi ugodnega vpliva na dolgoročno prognozo bolnikov s CD20-pozitivnimi limfomi predstavlja standard v obravnavi teh bolnikov The introduction of rituximab into the treatment of patients with Non-Hodgkin's lymphomas has changed the long term prognosis of patients with CD20 positive B-cell lymphomas, especially follicular and diffuse large B-cell lymphomas. The NCCN guidelines recommend the application of rituximab also for the treatment of patients with other types of lymphomas, such as marginal cell lymphomas, mantle cell lymphomas and chronic lymphocytic leukemia. The addition of rituximab to chemotherapy improves the overall response rate, prolongs the response duration and the overall survival both in the patients with follicular and other indolent CD20 positive lymphomas and diffuse large B-cell lymphomas. Maintenance treatment with rituximab in the patients with indolent lymphomas further prolongs the remission and some of the studies have also shown the survival benefit. However, the maintenance therapy in aggressive lymphomas most probably gives no further improvement in the patients who received rituximab already in the induction treatment. Rituximab has been used at the Institute of Oncology Ljubljana since 1998. In the period from 2004 to 2006, we have treated 340 patients with rituximab either as a single agent (minority of patients) or in combination with chemotherapy. Our treatment group included 46.8% of patients with diffuse large B-cell lymphomas and 19.4% with follicular lymphomas 67.4% of patients were treated with R-CHOP combination, while the others received different rituximabchemotherapy combinations. The overall response rate regardless of the histological type of lymphoma was 78.8% (62.4% complete responses, 2.6% unconfirmed complete responses, 13.8% partial responses) and the highest response rate was achieved in the patients with aggressive follicular lymphomas (91.7%). In 75% of patients, regardless of the histological type of lymphoma, the response lasted more than 12 months, the median response duration has not been reached yet. The longest disease-free survival was observed in the patients with diffuse large B-cell lymphomas. The overall survival rate of all patients, regardless of the type of lymphoma, was 75% 26 months after the beginning of treatment and the median overall survival has not been reached yet. The longest overall survival was observed in the patients with indolent follicular lymphomas. The treatment results with rituximab obtained at the Institute of Oncology Ljubljana are comparable to the results of larger randomized trials. According to the beneficial influence of rituximab on the long term prognosis of patients with CD20 positive lymphomas, it became the standard of treatment in these patients.

Ni abstrakta.

Rak dojke pri mladih bolnicah je redek pojav. Uspešno zdravljenje te bolezni omogoča večini mladih bolnic dolgo preživetje. Pomemben vidik kakovosti življenja je nedvomno ohranjanje plodnosti, posebno ob zavedanju, da je starost žensk ob prvem otroku vse višja. Mlade bolnice je zato treba že ob postavitvi diagnoze seznaniti z možnimi negativnimi vplivi zdravljenja na plodno sposobnost in jim ponuditi možnost svetovanja. Na ginekološko-onkološkem konziliju bolnicam ali paru med drugim predstavimo postopke za shranjevanje genetskega materiala pred pričetkom zdravljenja. V pričujočem prispevku predstavljamo in razpravljamo o novejših spoznanjih, ki povezujejo rak dojke ter nosečnost. Predstavljamo tudi zbrane podatke o nosečnostih pri zelo mladih bolnicah po zdravljenju raka dojke v Sloveniji. Breast cancer in young women is a rare occurrence, and successful treatment of this disease offers long survival to the majority of young female patients. Preserving fertility is an important aspect of the quality of life, in particular if bearing in mind that the age at which women have their first child has been increasing. Therefore, young female patients must be aware of the possible negative effects of treatment on fertility already at diagnosis and should be offered counselling. At the gynaecological oncology consilium, patients or couples are presented the procedures for the storage of genetic material before commencing treatment. In the following article, we present and discuss the newest findings on the association between breast cancer and pregnancy. Moreover, we also present the data collected on pregnancy in very young patients following breast cancer treatment in Slovenia.

V citoloških vzorcih občasno opazimo različne kontaminante, kot so smukec, kristali in nitke bombažne vate. Pri rutinskem pregledovanju citoloških vzorcev urina za malignost smo občasno opazili kontaminacijo preparatov z rastlinskimi celicami. Ugotovili smo, da so bile prisotne samo pri bolnikih, ki so imeli narejen obvod urina po Brickerju. Preparate urina za rutinsko citopatološko preiskavo smo pripravili z membransko filtracijo, jih fiksirali v Delaunayu in jih pobarvali po Papanicolaouu. Pregledali smo jih s svetlobnim mikroskopom. Pripravili smo tudi preparate iz kožnih podlog podjetij Coloplast in ConvaTec, ki jih stomisti uporabljajo za pritrditev vrečke na urostomo. Samo v Coloplastovih kožnih podlogah smo našli rastlinske celice, ki so bile morfološko enake rastlinskim celicam v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem. Pripravili smo tudi preparate iz različnih snovi, ki so sestavni del kožnih podlog. Rastlinske celice so bile prisotne samo v preparatih guar gumija, ki ga pridobivajo iz semen rastline Cyamopsis tetragonoloba. Rastlinske celice so se po velikosti, obliki in barvi močno razlikovale od epitelijskih črevesnih celic, ki so prisotne v urinu bolnikov z Brickerjevim mehurjem, zato bi jih tudi neizkušen presejalec težko zamenjal z displastičnimi človeškimi celicami. Pomembno pa je, da vse elemente, ki jih najdemo v celičnih vzorcih, prepoznamo in da pri neobičajnih najdbah, kot so rastlinske celice, tudi razložimo, kako je prišlo do kontaminacije vzorca. Cytology samples occasionally reveal different contaminants, such as talc, crystals and cotton wool strings. The routine examination of cytology urine samples to confirm malignancy occasionally showed contamination with plant cell. We have established that they were present only in patients with a Bricker ileal conduit. Urine preparations for the routine cytopathological examination were prepared with membrane filtration, fixed in Delaunay solution and stained according to Papanicolaou. They were examined using the light microscope. We also prepared adhesives preparations made by the companies Coloplast and ConvaTec, which are used by the ostomist to attach the bag on the urostomy. Plant cells were found only in the Coloplast adhesives. Morphologically, they were equal to the plant cells found in the urine of patients with a Bricker ileal conduit. To continue, we also provided preparations from different substances, namely adhesives components. Plant cells were present only in the preparations of guar gum, which is produced from Cyamopsis Tetragonoloba seeds. The size, shape and colour of plant cells differed from those of epithelial intestinal cells. The latter are present in the urine of patients with a Bricker ileal conduit, thus even an inexperienced cytotechnologist would have difficulty confusing them with dysplastic human cells. Nevertheless, it is important to take knowledge of all elements found in cell samples and to provide an explanation for sample contamination in the event of unusual findings, such as plant cells.

Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča. After resection, a large number of patients with gastric carcinoma (GC) and carcinoma of gastroesophageal junction (GEJ) have recurrences. Recurrences are local or with distant metastases, or a combination of both. Adjuvant chemotherapy can improve overall survival in some types of solid tumours primarily by minimising the residues of micro-metastases. While the importance of adjuvant chemotherapy in GC and GEJ is not entirely clear, adjuvant radiochemotherapy significantly prolongs the disease-free period and overall survival. Perioperative treatment with ECF chemotherapy significantly improves disease-free and overall survival. ECF chemotherapy or its other regimens, namely EOF, ECX or EOX, are the standard treatment for patients with advanced gastric carcinoma (GC) or GEJ. Treatment with taxans in combination with 5-FU and cisplatin (TCF) is also effective. New combinations of cytostatics and the introduction of new cytostatics have improved the median survival of patients with gastric carcinoma and GEJ. Target drugs have also been introduced for the treatment of metastatic GC and GEJ. Determination of biomarkers and introduction of target treatment in combination with chemotherapy has opened a new era of patientadapted treatment, also for patients with advanced gastric carcinoma and GEJ. After resection, a large number of patients with gastric carcinoma (GC) and carcinoma of gastroesophageal junction (GEJ) have recurrences. Recurrences are local or with distant metastases, or a combination of both. In Europe and the USA, locoregional recurrences are more common and most frequently occur in the abdominal region, regional lymph nodes or at the anastomosis. The most common systemic extensions are liver metastases and metastases to peritoneum. GEJ carcinoma can often metastasise also to the lungs.

Volumetrična modulirana ločna terapija (angl. Volumetric Modulated Arc Therapy, VMAT) je ena izmed najsodobnejših obsevalnih tehnik, ki jo od marca 2011 uporabljamo tudi v Sektorju radioterapije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Temeljna značilnost VMAT je, da linearni pospeševalnik seva fotonski snop ves čas kroženja glave obsevalnika okoli bolnikovega telesa. Pri tem sočasno prihaja do spreminjanja 3 parametrov: oblike obsevalnega polja, hitrosti vrtenja roke oz. glave obsevalnika ter hitrosti doze izsevanega fotonskega snopa. Nasprotno pa pri intenzitetno moduliranem obsevanju (angl. Intensity Modulated RadioTherapy, IMRT) uporabljamo statična obsevalna polja in je hitrost doze ves čas nespremenjena. Najpomembnejši prednosti VMAT pred IMRT sta krajše obsevanje in s tem manjša verjetnost, da se bo bolnik (ali tarča, tj. tumor v njem) na mizi obsevalnika premaknil, ter manjša dozna obremenitev zdravih tkiv v okolici tarče, pri čemer sta konformnost porazdelitve doze v območju tarče in stopnja zaščite zdravih organov in tkiv v okolici najmanj primerljiva s tisto, ki jo dosežemo z IMRT, v nekaterih primerih (obsevanje območja medenice) pa celo izboljšani. V prispevku predstavljamo VMAT: njene značilnosti, potek, indikacije za izbiro in nevarnosti, s katerimi se srečamo pri tako natančnem obsevanju. Volumetric Modulated Arc Therapy (VMAT) Volumetric Modulated Arc Therapy (VMAT) is one of the most advanced radiation therapy techniques, which has been used by the Division of Radiation Oncology at the Institute of Oncology in Ljubljana since March 2011. The fundamental characteristic of VMAT is that the linear accelerator delivers the photon beam for the entire duration of the treatment head’s rotation around the patient’s body. While doing so, it simultaneously changes 3 parameters: the shape of the radiation field, the treatment head’s rotation speed and the dose speed of the delivered photon beam. On the contrary, the Intensity Modulated Radiotherapy (IMRT) utilises static radiation fields and delivers the dose at a constant speed. Compared to IMRT, the most important strengths of VMAT are shorter irradiation time, which makes it less likely that the patient (or target - the tumour) will move on the table of the irradiation device, and a lower dose burden to healthy tissues around the target so that the conformity of the dose distribution in the target region and the level of protection of the healthy organs and tissues surrounding it are comparable to those provided by IMRT or, in some cases (irradiation of the pelvic region), even more improved. The article presents VMAT: its features, course of treatment, indications for the selection and the hazards associated with such an accurate radiation therapy.

Mutacija V600E predstavlja več kot 90 % vseh opisanih mutacij v genu BRAF pri različnih vrstah tumorjev. Protein, ki nastane kot produkt onkogena BRAF z mutacijo V600E (BrafV600E), sproža nenehno signaliziranje prek signalne poti RAS-RAF-MAPK, kar povzroči številnejše delitve celice in njeno maligno transformacijo. Zato ima onkogen BrafV600E pomembno vlogo pri indukciji in napredovanju tumorja ter verjetno predstavlja zgodnji dogodek v procesu maligne transformacije. Po podatkih iz literature je čezmerno izražen v različnih vrstah solidnih tumorjev, kot so melanom, metastatski rak debelega črevesa in danke, papilarni rak ščitnice, rak ledvic (RCC), hepatocelularni karcinom (HCC), velikocelični rak pljuč (NSCLC) in serozni rak jajčnikov. Na Oddelku za molekularno diagnostiko smo uvedli metodo za določanje mutacije V600E v genu BRAF. Metoda temelji na PCR-pomnoževanju in uporabi specifičnih sond. Izkazala se je kot primerna za rutinsko diagnostiko. V primerjavi z neposrednim sekveniranjem, ki velja za zlati standard, sta bili njeni občutljivost in specifičnost 100-odstotni. Zaradi velike specifičnosti je zanesljiva za ločevanje med normalnim in mutiranim genotipom BRAF in je primerna za hitro rutinsko diagnostiko. The most common BRAF mutation, which accounts for more than 90% of all BRAF mutations described in different malignancies, is a glutamic acid for valin substitution at position 600 (V600E). BRAF gene carrying V600E mutation is termed BrafV600E oncogene. The product of BrafV600E is a protein which induces constitutive signaling in cells through hyperactivation of the RAS-RAF-MAPK pathway leading finally to increased cellular proliferation and malignant transformation. BrafV600E oncogene thus plays an important role in cancer induction and progression and is probably mutated early in the process of malignant transformation. According to the literature, BrafV600E oncogene is over-expressed in diverse human solid tumors: melanoma, colorectal carcinoma, papillary thyroid carcinoma, renal cell carcinoma (RCC), hepatocellular carcinoma (HCC), non-small cell lung cancer (NSCLC) and serous ovarian cancer. At the Department of Molecular Diagnostics, we introduced a method for the detection of V600E mutation in BRAF gene based on real-time PCR and on application of specific probes. The method is robust and convenient for routine diagnostics. Its sensitivity and specificity when determined in comparison to the results of direct sequencing are as high as 100%. Due to the high specificity, the method allows the discrimination between normal and mutated BRAF genotypes and is therefore suitable for fast and accurate routine diagnostics.

Since 2007, the Oncology Institute of Ljubljana carried out 97 SRS procedures, 9 of which were performed in patients with malignant melanoma brain metastases. Another patient was treated with hyperfractionated stereotactic radiotherapy (hfSRT), as the irradiated area was too large for irradiation with SRS and, based on the radiobiological characteristics of the tumour, we decided for targeted radiation therapy with a higher daily dose (6). Median survival was 30 weeks for all malignant melanoma patients, with the same survival time until local recurrence of the disease. Following SRS, there were less local recurrences among patients compared to progressions or recurrences of the disease outside the central nervous system (CNS). The irradiation dose delivered to patients treated with SRS was 22.5 Gy (20-25) in a single dose. The patient treated with hfSRT received 30 Gy in total, namely 5 doses of 6 Gy. Eight out of nine patients also received WBRT, and one was treated with WBRT after the first surgery for brain metastases and did not receive it after the SRS. The patient treated with hfSRT due to systemic therapy administered after radiation therapy (vemurafenib) did not receive WBRT and experienced disease progression in the CNS outside the irradiated three months later. The response was achieved in all patients (a stable disease in 4 patients, a partial response in 4 patients, a complete response in 1 patient), with patients with a stable disease experiencing disease progression outside the CNS a few weeks after the therapy. A complete response was achieved in one patient, but six months later, he also experienced disease progression in the CNS outside the SRS area.

Paliativna oskrba bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke je celostna oskrba neozdravljivo bolnega. Oskrba vsebuje obvladovanje simptomov ter pomoč pri obvladovanju psihičnih, socialnih in duhovnih težav. Najpogostejši simptomi, zaradi katerih so bili bolniki z rakom debelega črevesa in danke sprejeti na oddelek za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, so bili bolečina, huda splošna oslabelost, zapora črevesja ter težko dihanje. Paliativno zdravljenje simptomov se z napredovanjem osnovne bolezni lahko razlikuje. Glavni cilj ukrepov v paliativni oskrbi je vzdrževanje čim boljše kakovosti življenja. V zgodnji paliativni oskrbi so lahko ustrezni tudi kompleksnejši pristopi zdravljenja (paliativni kirurški posegi, paliativno obsevanje ), ki služijo boljši kakovosti življenja ob nadaljnjem napredovanju bolezni. V pozni paliativni oskrbi (zadnji tedni življenja) je glavna skrb za ugodje in čim boljše počutje umirajočega ter njegovih bližnjih. Palliative care of patients with advanced colorectal cancer represents a comprehensive care of incurably ill patients. This care includes symptom management as well as psychological, social and spiritual support. The most common symptoms in colorectal cancer patients who were referred to the acute palliative care unit of the Institute of Oncology Ljubljana were pain, severe general weakness, intestinal obstruction and difficulty breathing. Palliative treatment of symptoms may differ as the disease progresses. The main objective of measures in palliative care is to maintain the best possible quality of life. In early palliative care, more complex treatment approaches (palliative surgeries, palliative irradiation, etc.) may also be used to provide a better quality of life when the disease progresses. In late palliative care (last weeks of life), the main concern is to provide comfort and the best possible well-being for the dying patients and their close relatives.

Cilj državnega programa ZORA (po začetnicah naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu, DP ZORA) je zmanjšati obolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu (RMV) v Sloveniji. Ker se je incidenca RMV ob koncu devetdesetih let kljub že desetletja uveljavljenim preventivnim pregledom povečala, je bil po začetni pilotni fazi na državni ravni leta 2003 vzpostavljen organiziran presejalni program. Povečal naj bi delež žensk v ciljni starostni skupini od 20 do ¬64 let, ki se udeležujejo rednih presejalnih pregledov brisa materničnega vratu (BMV), na najmanj 70 %, tudi s pisnimi vabili tistim, ki se teh pregledov same ne udeležujejo. Za vabila opredeljenim ženskam, ki v določenem intervalu same ne pridejo na pregled, so bili zadolženi ginekologi, za vabila neopredeljenim pa Register ZORA, ki podatke o prebivalkah dobiva iz Centralnega registra prebivalstva. Register ZORA deluje tudi kot varnostni mehanizem z vabili vsem, ki v štirih letih nimajo registriranega izvida. Vsak organizirani program mora stremeti k vrhunski kakovosti vseh postopkov, zato so bile izdelane smernice za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v DP ZORA. Centralni informacijski sistem (Registra ZORA) na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, v katerem se zbirajo vsi izvidi brisov materničnega vratu in izvidi patohistoloških preiskav, omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti, presejalnega in morebitnih diagnostičnih postopkov. Predpogoj za ta sistem pa je bila prvič doslej standardizirana dejavnost laboratorijev za ginekološko citopatologijo, kar omogoča spremljanje dela laboratorijev. V dobrih treh letih po začetku organiziranega presejanja za odkrivanje RMV se je v ciljni skupini žensk, zajetih v program ZORA, povečala stopnja pregledanosti na ciljno vrednost 70 %. V letu 2006 je bilo pri 220.820 ženskah odvzetih in pregledanih 245.416 BMV. Na presejalnem pregledu je bilo 176.633 žensk (80 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov smo registrirali 8.620 izvidov, nekaj več kot polovico jih je rezultat diagnostičnih posegov (ekscizije, biopsije in abrazije). Od bolnic, zbolelih za RMV v letu 2006, je skoraj tri četrtine takih, ki niso hodile na redne presejalne preglede. Podatki Registra raka za Slovenijo kažejo, da se incidenca raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšuje, predvsem v najbolj ogroženi skupini žensk med 35. in 49. letom starosti, pri katerih je tudi največ patoloških izvidov BMV. The national cervical cancer screening program (with the name ZORA after Slovenian initials for organized cervical cancer screening program) has the goal to decrease cervical cancer incidence and mortality in Slovenia. As in the nineties, despite regular smear taking activity in gynecological practice (opportunistic screening), the cervical cancer incidence started to increase. In 2003, after the initial pilot study, an organized screening program was established. Each woman aged between 20 and 64 years should be invited to a preventive gynecological examination, including PAP smear once in every three years (after two negative smears) - either by her “personal” gynecologist with whom she has already been registered or by the Screening Center in case she has not been registered yet. All smear reports (in electronic form) from all cytological laboratories are gathered in the central database of the Screening Registry that is linked to the central Population Registry. The Screening Registry enables also sending invitations to the women whose smear has not been registered for four years. National guidelines for quality assurance and control of all procedures involved in cervical cancer screening and treatment of intraepithelial lesions and of cervical cancer were prepared. In the Screening Registry at the Institute of Oncology Ljubljana, all smear and pathology reports are registered. These data serve to monitor coverage and compliance with screening together with other screening performance indicators. The condition for establishing such an information system was a uniform smear report and standardization of work in cytopathology laboratories. Four years after the start of the program, 70% of women in the target age group (20–64 years) had at least one smear registered in the Screening Registry. The percentage is about 80% till the age of 45 and smaller among older women. In 2006, 245.416 smears were registered from 220.820 women 176.633 women attended the screening (80%), in others, smears were taken as follow-up or because of clinical indications. Screening smears were less adequate or inadequate in 5.9% of cases, and in 7.2%, any cell abnormality was found. In Cervical Pathology Registry, 8.620 histological reports were registered, more than half of them were from diagnostic biopsies. In 2006, 160 new cervical cancer patients were registered. The linkage of their data with the Screening registry enables us to review their screening history nearly three quarters of these patients did not attend regular screening. According to the data from the Cancer Registry of Slovenia, the incidence rate of cervical cancer started to decrease, especially in the age group of 35 to 49 years.

Gastric cancer is associated with a poor prognosis. At diagnosis, approximately 50% of patients have a non-resectable disease. In patients who underwent radical resection, the disease recurs in as many as 75%, of which 40-64% are local and/or regional recurrences (2-4). Despite this fact, we are observing that survival of patients has improved over the years. According to the SLORE data, relative 5-year survival was 14.7% in 1985, 17.8% in 1995, 22.1% in 2000 and 25.6% in 2005 (5). Surgical resection of the tumour and regional lymph nodes is the method of choice for treating gastric cancer with no distant metastases. Until 2000, it was also the only treatment method.